Zdravje se začne v črevesju

"Mikrobiom nam da odgovor, kje je težava in kako naj ga upravljamo, da preprečimo bolezen in si povrnemo zdravje,"
so pred kratkim zapisali v reviji Misterij z istoimenskim člankom ter nadaljevali o tem, kako je mikrobiom tesno povezan z našim celotnim telesom in počutjem.

Ključ do zdravja se skriva prav v našem črevesju! Prof. dr. Aleš Lapanje, molekularni mikrobiolog, zaposlen na Institutu Jožef Stefan in ustanovitelj iBIOMa, je za revijo Misterij pojasnil, kako lahko vplivamo na ravnovesje bakterij v našem telesu in s tem izboljšamo zdravje.

V visoko tehnološkem raziskovalnem laboratoriju iBIOM analiziramo vaš črevesni mikrobiom s pomočjo naprednih najnovejših metod, ki omogočajo popolnoma individualno analizo. Na podlagi majhnega vzorca blata pri iBIOMU raziskujemo bakterijske združbe ter pomagamo ljudem pri izboljšanju zdravja ali celo odpravljanju težav, kot so napihnjenost, zaprtje, driska, bolečine v trebuhu, pa tudi pri težavah, ki na prvi pogled niso povezane s črevesjem – debelost, depresija, alergije, sladkorna bolezen, vnetja in celo avtizem, ADHD. Ekipa iBIOM vam pomaga reševati konkretne težave z zdravem in počutjem, vam nudi praktične nasvete ter vas spremlja in omogoča stalno podporo.
Kaj ločuje iBIOM od drugih laboratorijev?
Prof. dr. Aleš Lapanje pojasnuje: Prvi steber naše raziskave iBIOM je, da je analiza povsem individualna. Vsak človek ima namreč svojstven mikrobiom. Drugi laboratoriji to delajo na industrijski način.

Tretji steber je, da v mikrobiomu gledamo prisotnost in odsotnost določenih mikrobov, povezave med njimi, njihov metabolizem, ki je specifičen za vsak mikrob ter povezuje mikrobe med seboj in mikrobe s cikli znotraj našega telesa. Vse te podatke nato povežemo s težavami, ki jih ima ta oseba. Vidimo, kaj je v mikrobiomu, denimo, katere hrane oseba preveč zaužije in katere premalo. Pravzaprav vidimo celo njeno zgodovino, kajti v mikrobiomu se kopiči vse, zato lahko iz njega razberemo, kar nas zanima, da lahko osebi pomagamo. Preiskava mikrobioma je kot rentgen.

In četrti steber je, da stalno sledimo izsledkom najnovejših raziskav s tega področja in te takoj upoštevamo v praksi. Denimo, nedavno je izšel članek v znanstveni reviji, da so pri Alzheimerjevi bolezni našli povezavo z nekim mikrobom, ki je bil prej neznan. To spoznanje takoj vključimo v našo analizo in rezultat. V vsakega posameznika vložimo ogromno truda, tako da je vsaka analiza neke vrste znanstve noraziskovalno delo, kar mu na koncu omogoča, da pride do svojega zdravja. Zato tudi raziskava traja dlje časa, kake tri mesece. Do zdaj smo obravnavali kakih petsto ljudi. Laboratoriji v svetu, ki te raziskave delajo industrijsko, toliko obravnav naredijo v nekaj dneh.